torek, 28. februar 2017

Poznate domenske končnice?

V današnjem prispevku vam bomo razložili, kaj pomenijo posamezne domenske končnice in zakaj se uporabljajo.

.net (network)


Domenska končnica .net je ena izmed številnih generičnih top-level domen (TLD). Izpeljana je iz besede network, kar v slovenskem jeziku pomeni mreža. Sprva so jo koristila predvsem razna infrastrukturna podjetja in organizacije, povezane s spletnimi storitvami. Za domensko končnico .net ni bilo nikoli kakršnih koli omejitev glede registracije.

Domenska končnica .net

Danes se končnica .net uporablja v povsem splošne namene, še vedno pa je zelo popularna pri omrežnih operaterjih. Za .net končnico lahko rečemo, da predstavlja najboljšo alternativo končnici .com, saj je slednjih registriranih največ, medtem ko je vrhnja domena .net na drugem mestu.

.com (commercial)


Tudi vrhnja domena .com je generična. Izhaja iz angleške besede commercial, kar že takoj daje vedeti, da je domena mišljena za uporabo v tržne namene. Končnico so najprej registrirale le trgovine in trgovska podjetja, nato pa so jo, podobno kot domenski končnici .net in .org, pričeli uporabljati množično. Danes vrhnja domena .com velja za daleč najbolj priljubljeno, saj jih je registriranih že krepko preko 100 milijonov.

.org (organization)


Kot .com in .net je tudi domenska končnica .org generična. Kratica izhaja iz angleške besede organization. Domena je bila sprva namenjena zgolj neprofitnim organizacijam, danes pa jo registrirajo praktično vsi, predvsem pa šole, skupnosti in raznovrstna podjetja oz. organizacije. Danes je registriranih več kot 10 milijonov .org domen.

.biz (business)


Vrhnja domena .biz je nekoliko mlajša generična domena, za katero se največkrat odločajo podjetja in manjši podjetniki, ki se ukvarjajo s takšnimi ali drugačnimi posli. Kratica .biz izhaja iz angleške besede business. Zanimivo je, da so kratico .biz ustvarili z namenom razbremenitve vrhnje domene .com, a priznati je treba, da končnica .com ostaja daleč najbolj priljubljena. Posebnih omejitev glede registracije domene .biz ni.

.eu (European union)


Nacionalna domenska končnica .eu je bila ustvarjena leta 2005. Vrhnjo domeno .eu lahko registrirajo organizacije in prebivalci v mejah Evropske unije.

Domenska končnica .eu


Zdi se, da končnica postaja vse bolj priljubljena, predvsem za spletna mesta, ki ciljajo na več trgov znotraj Evrope. Gre za četrto najbolj popularno nacionalno končnico v Evropi, pred njo so le .de, .uk in .nl.

.si (Slovenia)


Vrhnja domena .si je nacionalna domena Slovenije. Domensko končnico ureja ARNES. Pri nas je izjemno popularna, saj beseda si predstavlja tudi glagol biti v drugi osebi. Tako lahko z združevanjem imena domene in domenske končnice ustvarjamo zanimive domene, kot so npr. lepa.si, zadovoljna.si, plesalec.si itd.

.gov (government)


Kratica izhaja iz angleške besede government, kar v slovenščini pomeni vlada. Kot pove že njeno dolgo ime, se vrhnja domena uporablja za potrebe državnih vladnih enot. Registracija s strani fizičnih oseb ali podjetij tako ni mogoča, registrirajo jo lahko zgolj državne ustanove.

.edu (education)


Domenska končnica .edu izhaja iz besede education oz. izobraževanje. Ustanovljena je bila v izobraževalne namene – sprva zgolj za institucije v ZDA.

.info (information)


Končnica .info je izpeljana iz angleške besede information – domena se torej nanaša na informacije. Domensko končnico naj bi torej uporabljale predvsem spletne strani, ki obiskovalcem želijo podajati nasvete in koristne informacije. Vrhnjo domeno .info lahko registrira kdorkoli, saj nima nikakršnih omejitev.

Domenska končnica .info

Poleg zgoraj opisanih obstaja tudi veliko domenskih končnic, ki predstavljajo posamezne države. V spodnjem seznamu naštevamo nekaj pogostih:
  • .us – ZDA
  • .co.uk – Velika Britanija
  • .es – Španija
  • .hr – Hrvaška
  • .ba – BiH
  • .au – Avstralija
  • .fr – Francija
  • .hu – Madžarska
  • .ro – Romunija
  • .ru – Rusija
  • .de – Nemčija
  • .jp – Japonska